 |
Web Hosting by Netfirms | Free Domain Names by Netfirms |
|
|
|
|
Kaj je že rekel prof. Vehovar, da je finale šele čez dva meseca? "Pa ne, gospod profesor !? Kaj lahko prestavimo? Če pa nas ne bo dovolj!! Pa gospod profesor, lepo vas prosimo!!" , pa nič ni pomagalo, tudi lepi pogledi naših cvetk niso pomagali in naš Matjažek je še kar naprej vztrajal pri že določenemu datumu.! Šment… Kakorkoli-dočakali smo ga. Saj najbrž ni besede, ki bi opisala naša takratna stanja (kaos ne pove dovolj).Začnimo pri tem, da sta nas dve čebelici (beri: Daša in Tjaša) zapustili, ki sta sicer bili do nedavnega prištevani med zvesti članici ekipe. Odločili sta se, da gresta, namesto v hlačke in ščitnike, raje na smučanje.Kaj pa mi??? Dodobra smo se namučili, vendar nam je uspelo poiskati zamenjavo. Torej se je napetost nekoliko zmanjšala in smo, predani ukazom usode, čakali na pisk. Bil je torek, nekega jutra, in naša Nina pride v šolo s prstom čudnih razsežnosti in še bolj čudnih barv. Kaj zdaj? Najbrž mi ni treba posebej natančno razlagati situacije, ko poskušaš ljudi (naše predstavnice nežnejšega spolaJ) prepričati v nekaj, kar absolutno zavračajo in potem Bredi ni preostalo nič drugega kot: "Barbi…?!" Po pogajanjih in "na lepe očke" je privolila, vendar z neznanim izrazom na obrazu. Zelo po tiho in v zadregi je priznala, da nima obritih nog. Verjemite, da smo kmalu družno ugotovili, da to ne bo posebej vplivalo na našo predvideno zmago, vendar se je Barbi uspešno (vsaj mislila je, da ji uspeva) "zvijala kot črv" še naprejJ. Končno zvonec, ki je naznanil, da odpade matematika in da se bomo namesto pri Mikiču, potile v šolski telovadnici. Pomembno je omeniti,da je bilo treba "metulje v želodcih" umiriti v Holmes pub-u. (moramo povedat, da je bilo naše punce zelooooJ strah tega finala, zato so se še pred tekmo (nekatere-imen ne bomo izdali) šle okrepčati v Holmesa) Garderoba je zaudarjala tako po deodorantih, kakor tudi po gumi na podplatih, ki je že obremenjevala parket s tekmo za tretje mesto. Po pričanju očividcev in našem lastnem prepričanju, je bila to daleč najbolj kvalitetna igra, kar smo jih (vsaj letos) videli. Kljub navdušenosti, da smo zaenkrat le še opazovalci, je bilo treba ogreti naša telesca na primerno temperaturo, zato zadnjega seta nismo videli v celoti.Zmaga je pripadla 2.c, vendar vam moramo priznati, da je takrat pač naš krompir bil debelejši. Končni rezultat pa je itak znan, da ne bi bilo kaj pozabljeno! Prof. Pernek-ova je poskrbela za glasbo( in preimenovanje Aneseje v Andrejo in Nataše Stojov v Stojko…čudno, čudnoJ), kapetanka Špela pa za to, da so se Barbarine neobrite noge morale aktivirati. " Pa kake punce te ste, da ne nosite vseh potrebnih pripomočkov za britje nog v šolo?", se je čulo iz Barbarinih ust, ko je iskala prej navedene pripomočke. Na koncu je prevladala njena igralska zagrizenost in adijo neobrite noge. Vse za 2.e! "It's show time" se reče in piščalka je naredila svoje. Žogo so po žrebu dobila dekleta 3.c, zato so pričele igro s prvim servisom. Uspešno smo jim kljubovale, zato smo v tem setu pridobile več točk, nakar so se dekleta razigrala in se je situacija v drugem spremenila. Špela je igralkam delila napotke za zadnji set: " Potrudimo se, vem, da zmoremo! Naredile smo isto napako, kot so pri nas 2.c, podcenjevale smo jih! Mateja ti še naprej tako zabijaj…" Sicer pa se je iz ust naše Brede čulo: " Sprejem, udari…." in podobno! Seveda smo bili tu tudi navijači (v zavidljivem številu), ki smo prišli (vsaj enkrat) navijat (rabit naše glasilke)za vse naše rožice! Sicer so se tudi naši nasprotniki ( pri navijačih) dobro izkazali, z glasnim navijanjem za svojo ekipo in s tihim dekoncentriranjem naše ekipe. Tisto slednje jim sicer ni najbolj uspevalo, vendar je enemu pripadniku moškega spola iz 3.c vseeno uspelo zmesti našo Anesejo(pojasnilo: ljubim teJ)! Začel se je še zadnji set in prav ta je bil najbolj zanimiv, saj se je šele sedaj razkrilo, katera ekipa je ne samo bolj borbena, temveč tudi bolje kondicijsko pripravljena, saj smo iz obeh strani močno pritiskali na nasprotnice. Izkazalo se je, da smo dekleta iz 2.e očitno boljša, zato smo postale "šolske prvakinje". Izmučene, zadihane in prepotene smo prevzele še nagrado, se preoblekle in odpravle v Holmesa! "Talking in Holmes pub" bi se reklo temu, saj si predstavljate kaj se zgodi ko se približno 10 klepetulj zbere na kupu! Jezički so opletali 100 na uro, vendar nas je vsake 2 minuti zmotil Matejin glas: " Kaj vete, da smo prve, da smo zmagale?" "Je Mateja vemo!", smo že družno odgovarjale! Petek, tri dni po uspehu naših deklet, kosilo! Breda se je že odločila, da gre kar celi razred, vendar prof. Pernek-ova ni bila zadovoljna s tem predlogom: " Največ 10 vas lahko gre, pa razredničarko povabite zraven! Špela jaz sem se že tako zmenla, sicer pa lahko grete na pico celi razred kdaj drugič, teh 15.000 sit je bilo namenjeno le ekipi!" S Špelco odhitima k razredničarki, ki se je opravičla, češ da ima dosti dela! Recimo, da smo ji verjeli! Torej, v ekipi jih je bilo 6, štirje še lahko grejo poleg! Ampak kdo, da ne bo pol kakšne zamere! Ok lakotniki določeni, 9 fričk in en frik(beri: Zois-kak gre enim lepo). Za konec pa bi se radi opravičli Daši in Tjaši, ker zaradi odsotnosti nista mogle priti z nami na pico in vsem, ki pač zaradi odločitve prof. Pernekove, niso mogli iti poleg! malo Brinč & malo Špelek |
|||||||||||||||||||||||||
