|
|
|

|   | ||||||||||||||||||||||||||
|
|
  |
Tak. Pa sem postala športna poročevalka. Delam Jaši konkurenco. Saj ne! Tinček mi je pač prosil, če napišem kaj se dogaja, pa sem pač rekla, da bom. Samo, da se ne rabim učit. Pa že drugače sem tak dobra po srcu,da… saj veste… vse za vas. Dovolj uvoda? Preveč, ne? Samo sploh ne vem kje bi začela. Ajd. Najprej naj bo jasno, da še nismo totalne zmagovalke, saj nas čaka še finalna tekma, a? Se ve, da bomo zmagale. Torej jedro. Tema je seveda odbojka. Aha…najprej nas je Nataška prijavila, pol so se žrebale ekipe, pol se je pa igralo. Po lanskem neuspehu nismo vedele kaj pričakovati, pa še žreb nam je določil iste ekipe kot lani. Ampak bile smo pa ful organizirane: že tri dni prej se je po klasu čulo: "vse modra majica in črne kratke hlače, ok?"! Naši predragi fantje nam seveda niso dali kaj dosti vzpodbude. Zois je celo bil tak prepričan v naš poraz, da nam je za zmago obljubil nagrado. Kak se je oplel! Ok!Preidimo že na tekmo! Neko soboto, ko ste vsi še spali smo Aneseja, Špela, Mateja, Tjaša, Manja, Nataša in jaz merile moči proti 4. letnikom. Navijačev ni bilo. Smo pa zelo hvaležne Katji, ki je bila prvo tekmo naš duhovni vodja. Aja, pa da Špelinega Jana ne pozabim. Torej - hvala obema! Prvo tekmo smo počivale, ker sta igrala 4.c in d med seboj. Potem pa ni bilo miru. Žoge so nas obletavale iz vseh smeri, a smo jih ubranile. Prvi set smo proti obema ekipama dobili, drugega izgubili. Odločal je torej tretji. In… eno tekmo smo zmagale. Statistika: Mateja In Seja ful servirata, pa še Špeli uspe set žogo prek spravit, medtem ko ni bil Tjašin dan kar se serviranja tiče. Ostale tri smo pa lepo sodelovale. Četrti letniki nas pač niso resno jemali. Veselje je bilo seveda veliko. Aja, pa hvala Manji za bonbončke. Finta:med pavzo so se vse na moj gsm spravle, da bi sms-e brale. Pa… sploh ne vedo kak se sms-om v nemščini reče! J In tako smo se kot drugo uvrščena ekipa uvrstili naprej. Med dvema tednoma premora je Žiga obljubo izpolnil in nas peljal v Malo Gosposko. Hvala ti! Ok.Gremo naprej. V sredo zvemo, da se druga tekma igra v soboto proti lanskima finalistoma (2.c in 3.b-teh ni bilo). In sedaj kdo bo igral? Mateja mora v Brežiče, Seja v Avstrijo, Tjaša je bolna. Pa, če smo štiri sploh ne mor`mo igrat!!! Halo? "Daj Nina D. pridi ti igrat" Ok,bom! Pa Tejka se je Brežicam odpovedala. Torej mamo ekipo - hvala Bogu. Gremo na soboto. Vem, da bluzim, kaj ste pa dali meni to za pisat. Pridem ob 900-Špela sama. Pet punc iz c razreda. Čez čas je bila slika drugačna. Pet - pet na vsaki strani. Naša Nina pa kliče, da je bila noč prehuda in se nikakor ne more pobrat. Ne smemo ji zamerit, ne? Dobro. Začnemo se ogrevat…pride še šesta punca; v nasprotnikovo ekipo in slučajno je tu že četrta, ki trenira. Po nas je, smo si mislili. Igra se prične. Prvi set izgubimo - ne bom napisala razlike, ker je prevelika. Aja, igra se po starih pravilih. Niti enega navijača. Drugi set smo uigrane, sprejmemo tudi kakšno žogo in pošljemo Matejo na servis - "so nasprotnice sploh kaj ubranile?" Nič drugače ni bilo s tretjim setom… a c-ejeki so vodili 9:1. Pa gre na servis najprej Manja pol pa jaz in konec!Zmaga je naša! "Je to mogoče. Zadnji dve točki je videla tudi Brina! Veselje v slačilnici pa še Nastja. "Kaj te ti tu?" "Z Brino greva v mesto!" Smo mi vedeli, da ni prišla zaradi nas. Kapetanka Špela je kar skakala od veselje. Gremo v Holm´sa. Špela pa si celo jutro poje: "…je modra, rdeča, je smeh in je sreča…" Glas ima pa tak svetoven. Še to… prve čestitke so na moj gsm prišle od Zoisa. Tak jedro je končano. Še zaključek? Nič. Pridite navijat, ko se igra finale pa malo nas hvalite po šoli! J P.S. Kak sem pridna, da sem to napisala, ne? Gre kdo namesto mene slovenščino pisat??? Še moj moto: Živite za trenutke, ne glejte v prihodnost, živi se samo enkrat! DAŠA |
||||||||||||||||||||||||